Ni statusa, ni …

70. člen Zakona o visokem šolstvu
(prenehanje statusa študenta)
Status študenta preneha, če študent:
– ne diplomira na študijskem programu prve stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega,
– se med študijem ne vpiše v naslednji letnik oziroma semester,
– dokonča podiplomski študij,
– ne dokonča podiplomskega študija druge stopnje po magistrskem študijskem programu v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,
– ne dokonča podiplomskega študija druge stopnje po enovitem magistrskem študijskem programu v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,
– ne dokonča podiplomskega študija tretje stopnje v ustreznem, s statutom predpisanem roku.
Ne glede na drugo in sedmo alinejo prejšnjega odstavka študentu status preneha ob zaključku zadnjega semestra, če je v času študija ponavljal letnik ali spremenil študijski program ali smer. Študentu se iz upravičenih razlogov status študenta lahko tudi podaljša, vendar največ za eno leto. Študentke matere, ki v času študija rodijo, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živo rojenega otroka.
Izguba statusa predstavlja zelo pereč problem. Pa se sploh vsi zavedamo, kakšne posledice še predstavlja za ”vmesno obdobje” med prvo in drugo bolonjsko stopnjo?

Zdravstveno zavarovanje: Študent s statusom je zavarovan preko enega od staršev ali preko drugega družinskega člana (velja za vse redne in izredne študente). S tem zavarovanjem so v celoti kriti vsi stroški zdravstvenih storitev. V kolikor študent izgubi status, je za vse zdravstvene storitve samoplačnik.

Subvencioniran prevoz: Z izgubo statusa študent ni več upravičen do subvencije pri prevozu, zato mora za karto plačati redno ceno.

Subvencionirana študentska prehrana: Študentu hkrati z izgubo statusa izgubi tudi pravico do subvencionirane študentske prehrane. Brez ”bonov” se lahko v lokalih prehranjuje le še po redni ceni.

Študentsko delo: Možnost opravljanja dela preko študentskega servisa preneha z izgubo statusa. Študentom, ki jim znesek prislužen s študentskim delom predstavlja pomemben vir dodatnih sredstev (nekaterim predstavlja vir za študij ali celo za preživetje) izguba statusa pomeni še dodaten udarec s finančnega vidika. Kot osebe brez statusa študenta se lahko sicer prijavijo na Zavod za zaposlovanje ali pa zaposlijo, vendar je tovrstna rešitev pogosto nesmiselna, še zlasti če je obdobje brez statusa zelo kratko.

Članarine: Študent brez statusa izgubi tudi članstvo v nekaterih knjižnicah (kjer je član kot študent).

Bančni računi: Za študentski račun je potrebno predložiti dokazilo o statusu študenta.

Poleg zgoraj naštetih področij je ena izmed najpomembnejših posledic izgube študentskega statusa izguba možnosti do subvencioniranega bivanja.

Po tem, ko smo bili septembra deležni novice, da se bo moralo približno 500 ljubljanskih študentov izseliti iz študentskih domov, ker so v preteklem študijskem letu diplomirali na dodiplomskem študiju oziroma se prepisali v drug visokošolski program in tako v obdobju do pridobitve statusa študenta na drugi bolonjski stopnji za nekaj časa izgubili status, je ministrica dr. Maja Makovec Brenčič včeraj napovedala, da bo ministrstvo začelo s pripravo zakona, ki bo bolje urejal subvencionirano bivanje študentov.

Na Zvezi ŠKIS smo že ob imenovanju ministrice dr. Maje Makovec Brenčič izrazili željo, da bi ministrstvo svoje moči usmerilo v sprejemljiv predlog Zakona o visokem šolstvu, ki bo usklajen z vsemi deležniki. Ob aktualnem primeru je ministrstvo pokazalo veliko stopnjo pripravljenosti za sodelovanje, za kar smo na Zvezi hvaležni. Predlagane rešitve pozdravljamo, hkrati pa opozarjamo na ostale pomanjkljivosti Zakona o visokem šolstvu, zaradi katerih slovenski visokošolski prostor na številnih področjih zaostaja.

Po posvetu s predstavniki študentov so na ministrstvu ugotovili, da bo potrebno spremeniti akt o ustanovitvi in statut študentskih domov tako, da se študentom, ki so že nastanjeni v študentskih domovih in so po objavi razpisa diplomirali ter bodo v naslednjem študijskem letu nadaljevali študij na višji stopnji, omogoči, da ob izpolnjevanju pogojev lahko ostanejo v študentskih domovih po nesubvencionirani ceni, vse do sklenitve nove nastanitvene pogodbe za subvencionirano bivanje.

Na Zvezi ŠKIS smo zadovoljni nad posluhom ministrstva za reševanje bivanjske težave 228 študentov, ki bi sicer tako rekoč čez noč ostali na cesti, hkrati pa si želimo, da bi se s tolikšno vnemo in voljo za sodelovanje lotilo še ostalih težav visokošolskega prostora.

Ministrstvo pozivamo k čimprejšnji ureditvi kriznih področij zakona, kot sta financiranje in prenehanje statusa med prehodnim obdobjem, torej med zaključeno prvo stopnjo ter pričetkom študija na drugi bolonjski stopnji. Slednje namreč zopet deluje kot ‘kazen’ države za pridnost tistih študentov, ki bi sicer želeli diplomirati pred poletjem, a bi s tem tvegali izgubo študentskih pravic in finančno prikrajšanost. Nasprotno pa država pridnost ‘nagradi’ z odvzemom subvencioniranega bivanja, prehrane, prevoza, možnosti opravljanja študentskega dela med počitnicami in seveda zdravstvenega zavarovanja.

Ajda Praznik, vodja Odbora za visoko šolstvo Zveze ŠKIS meni, da: »Zadeva sicer ne bi bila tako grozljiva, če bi implementacija bolonjske reforme uspela in bi bili diplomanti po prvi stopnji zaposljivi. Sistem slovenskega visokega šolstva pa je žal naravnan tako, da študente sili v nadaljevanje študija in vpis na drugo bolonjsko stopnjo, s čemer se obdobje študija seveda podaljša.«cialis super active bestellenmotilium tablets online

Nastavitve zaswebnosti
Pravna podlaga
Podlaga za obvestilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013. Prinesel je nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Piškotki
Da bi vam omogočili optimalno uporabo naše spletne strani uporabljamo piškotke. Piškotek je majhna podatkovna datoteka, ki se shrani na vašem računalniku ob obisku spletne strani. Tako vas lahko prepoznamo ob ponovnem obisku naše strani, obenem pa nam piškotki omogočajo odkrivanje in odpravljanje napak, zato je vaš ogled hitrejši in še bolj oseben. Dodatni podatki se shranijo le, če se s tem strinjate. Piškotki ne beležijo nobenih osebnih podatkov o uporabniku in ne shranjujejo informacij, ki bi vas lahko identificirale.

Obvezni piškotki
Ti piškotki so nujni za premikanje po spletni strani in uporabo njenih možnosti. Brez teh piškotkov ni možno zagotoviti storitev, ki ste jih zahtevali.
Izvedbeni piškotki
Ti piškotki zbirajo informacije o načinu uporabe spletne strani, na primer katere strani uporabniki najpogosteje obiščejo, in ali se na spletnih straneh pojavijo sporočila o napaki. Ti piškotki ne zbirajo informacij, ki bi lahko identificirale uporabnika. Vse zbrane informacije so združene in zato anonimne. Ti piškotki se uporabljajo samo za izboljšanje delovanja spletne strani.

Funkcionalni piškotki
Ti piškotki omogočajo, da si spletna stran zapomni vaše izbrane možnosti (na primer vaše uporabniško ime, jezik ali regijo, kjer se nahajate) in vam ponudi izboljšane, bolj osebne možnosti. Ti piškotki si lahko zapomnijo tudi spremembe velikosti črk in pisave ter drugih delov spletne strani, ki jih lahko prilagodite. Uporabni so tudi za zagotavljanje storitev, ki ste jih zahtevali, kot je ogled videoposnetka. Informacije, ki jih zbirajo ti piškotki, so anonimne in ne sledijo vašemu brskanju po drugih spletnih straneh.

Z uporabo naše spletne strani se strinjate, da na vašo napravo namestimo te vrste piškotkov.